Ali obstajajo naložbe, ki nudijo večjo mero stabilnosti in cvetijo v okolju naraščajočih obrestnih mer? Med te bi lahko uvrstili ponudnike platform za odkup terjatev, vendar tudi te vsekakor niso brez tveganja.
Prispevek je bil objavljen v reviji Kapital
Za iskalce donosov so danes izjemno zanimivi časi. Kombinacija visoke inflacije in nizkih bančnih obrestnih mer pomeni, da je realna donosnost produktov s fiksnim donosom, kot so depoziti, krepko negativna. Za iskalce stabilnih donosov, ki se zavedajo da nagrade brez tveganja ne more biti, je morda sedaj pravi čas, da se poučijo o investiranju v terjatve oz. odkup le teh.
Odkupi terjatev in financiranje le-teh je bil tradicionalno segment, rezerviran za banke in povezane družbe. S širitvijo platform za množično financiranje pa je ta segment dobil popolnoma novo podobo in veliko privržencev po vsem svetu. Ljudje smo znani po tem, da vsako stvar ob množični uporabi znamo izboljšati ter obrniti na glavo do te mere, da ima vpliv na področja, za katera si tega nismo niti mogli predstavljati.
V naslednjih 5 letih naj bi trg beležil povprečno letno rast v višini 30 odstotkov ter se približal meji 600 milijard ameriških dolarjev.
Celoten svetovni peer to peer (P2P) trg posojil je še pred dvema letoma bil vreden dobrih 70 milijard ameriških dolarjev. Glede na napovedi bo ta trg do leta 2027 zrasel do 560 milijard ameriških dolarjev, pravi raziskava Allied Market Research. To pomeni, da bo povprečna rast trga od leta 2020 – 2027 znašala 29,7 odstotkov.
Nižji operativni stroški in nižje tveganje za posojilodajalce in posojilojemalce sta glavna razloga za rast trga. Digitalizacija in hitrejši napredek zaradi večje fleksibilnosti pa nudita višjo stopnjo transparentnosti pred standardnimi bančnimi sistemi, so še zapisali v raziskavi.
Prednosti tovrstnih rešitev
Poleg visoke razpršitve ima ta možnost precej prednosti pred tradicionalnimi bankami. Namreč ne potrebuje velike infrastrukture (stavbe), niti tako veliko zaposlenih glede na število poslov, ki jih lahko izvedejo. Velika večina posla se opravi preko spleta, podatki so na voljo javnosti, seznami posojil pa so navadno na teh platformah javno dostopni in dajo javnosti jasno sliko o samih posojilih in tipih, ki so investitorjem na voljo. Tovrstne platforme po navadi dobiček ustvarjajo z zaračunavanjem provizij posojilojemalcem in posojilodajalcem. Še vedno pa gre za nizke stroške, ki so posledica velikega števila transakcij. Tovrstno politiko zaračunavanja stroškov si lahko tudi privoščijo, saj so obratovalni stroški zelo nizki, saj ni potreb po vzdrževanju številnih poslovalnic in kadra.
Na strani posojilodajalca t.j. uporabnika so koristi torej očitne: razpršitev tveganja, velika izbira, visoka stopnja preglednosti in enostavna dostopnost ob sorazmerno visoki stopnji donosnosti. Na strani posojilojemalca pa lahko govorimo o prednostih v obliki hitrejšega in cenejšega dostopa do likvidnosti, kot če bi posegali po bančnem financiranju.
Do visokih donosnosti iz domačega naslonjača
Digitalizacija bančnega sektorja ter finančnih storitev je v svetu ena od bolje sprejetih rešitev. Praznino, ki je nastala zaradi poslovanja standardnih bank, so zapolnile alternativne platforme, ki ponujajo storitve do dela prebivalstva, ki je bil prej zapostavljen. Tovrstne platforme se med seboj seveda tudi razlikujejo. Obstajajo take, ki nudijo terjatve podjetij, posameznikov, možnosti sofinanciranja posameznih projektov in podobno. Zato je pred vlaganjem pomembno pregledati ponudbo, nikakor pa tudi ne investirati vseh prihrankov le v eno naložbo. Kot vedno, je na mestu priporočilo, da se pred katerokoli investicijo posvetujte z neodvisnimi strokovnjakom ali pa tudi znancem, ki ima dovolj znanja in mu zaupate.
Pri digitalizaciji bančništva smo močni tudi v Sloveniji, saj smo na tem področju videli že nekaj rešitev, ki ljudem ponujajo rešitve, med drugim tudi odkupe terjatev. Na trgu je veliko rešitev, še posebej pa izstopa ponudnik, ki ponuja zavarovana posojila. Zato smo se odločili preveriti kaj to pomeni in kakšne rešitve nudijo svojim strankam. Zato smo se za več informacij obrnili na ponudnika tovrstnih rešitev, podjetje Nekster. Odgovarjal je Nejc Apšner, soustanovitelj in CEO družbe Nekster, d.o.o..
Lahko razložite kaj je Nekster in kaj omogoča oz. nudi?
Nekster si lahko predstavljate kot nekakšen AIRBNB povezovalec med posojilodajalci in posojilojemalci. Naše delo je, da s finančnimi produkti kot je odkup terajtev pomagamo podjetjem do denarja, na drugi strani pa omogočimo varčevalcem, investitorjem, da varno plemenitijo svoj denar. Vloga Neksterja je, da omogoča varno investiranje na zelo preprost in dostopen način vsem, ne glede na višino kapitala, ki ga imajo na voljo za investiranje. Predvsem pa ponujamo produkt, ki omogoča zelo varno in hitro likvidno alternativo depozitom, zavarovanim obveznicam, itd.
Kako in kdaj ste prišli na idejo glede ustanovitve platforme?
Ideja se je razvila iz potrebe, ker ponujamo visoke donose glede na varnost, smo zaradi vse večjega povpraševanja s strani investitorjev potrebovali rešitev, kako obstoječim partnerjem zagotoviti enostavno rešitev.
Kam se uvrščate v Sloveniji in tudi širše glede na obseg poslovanja?
V Sloveniji smo največja platforma, ki ponuja investiranje v zavarovane odkupe terjatev. Ponudnikov je v Evropi kar nekaj, pri čemer gre pri nas za specifiko ko govorimo o varnosti, zato je primerjava zelo nehvaležna. Zaupanje in izkušnje v samo platformo se kažejo predvsem
Kaj pomeni termin zavarovana posojila? Kako lahko to zagotovite?
Gre za poimenovanje s katerim sporočamo investitorjem, da investirajo v investicije, ki imajo zavarovanje v primeru neplačila pri kreditni zavarovalnici in s pomočjo rezervnega sklada, ki ga izvajamo za namene preventive. To pomeni, da ni ščitimo premoženje investitorjev z vsemi razpoložljivi rešitvami, kar se pozna tudi statistično. Naš produkt skrbi za zelo varne donose že skoraj 5 let, pri čemer so imeli investitorji konstantno donosnost ne glede na dogajanje na trgu.
Imate tudi lasten sistem za ocenjevanje posojil oz. filter terjatev?
Da. V 13 letih od začetka našega poslovanja smo razvili inovativen pristop do ocenjevanja posojil, ki temelji tako na finančnih kot tudi na socialnih podatkih. Ta sistem nam omogoča, da ohranjamo zelo nizek delež težavnih posojil, za le ta pa smo se oborožili še s kurativnimi pristopom zavarovanja terjatev pri kreditni zavarovalnici in vzpostavitvijo rezervnega sklada.
Kakšna so tveganja za vlagatelja?
Tveganja za vlagatelja so nizka, praktično nična. Če primerjamo trenutno aktualno situacijo v sloveniji z Sberbank in vlogami vlagateljev. Varnost je tudi pri nas na primerljivi stopnji, mogoče celo višja saj ni omejitve sredstev do 100.000,00. Kreditna zavarovalnica kot regulirana inštitucija pokriva nastalo škodo skladno z višino posojila, ki pa ni navzgor omejena. Tudi pretekli dogodki kot je bila epidemija je pokazala, da je sistem varnosti resnično dovršen, kar se kaže tudi skozi zaupanje investitorjev.
Vemo, da pretekli donosi niso garancija prihodnjih, pa vendar nas zanimajo rezultati preteklih let. Bi lahko kaj več povedali o rezultatih?
Na platformi ponujamo dve strategiji naložbenja, ki se razlikujeta glede na ročnost in posledično donosnost. T.i strategija visoke likvidnosti, ki ponuja izplačilo sredstev že naslednji delovni dan, ima targetirano donosnost 3 % letno, v zadnjih treh letih so realni rezultati presegali 16 %, oziroma več kot 5 % letno. Strategija višjih donosov, kjer je vezava sredstev do enega leta, ima targetirano donosnost 5 %, v zadnjih 3 letih je rezultat presegel 22 %, oziroma nekaj več kot 7 % letno. Na 5-letni ravni pa so naši investitorji ustvarili več kot 40 % donosnost.
Potrebno je vedeti, da se donosi gibljejo sorazmerno z obrestnimi merami na trgu in so posledično v zadnjih letih bili v upadanju. Sedaj pa se nahajamo v časih zaostrovanja monetarnih politik, kar bo pozitivno vplivalo tudi na rezultate platform, kot je Nekster.
Imate tudi kakšne statistične podatke, kot so število vseh uporabnikov, število transakcij, skupna vrednost transakcij, rast YoY?
Celotna skupina je do danes opravila preko 300M posojilnih transakcij. Od začetka delovanja platforme konec leta 2018 pa se je na platformi investiralo več kot 100M. Danes imamo na platformi registriranih že več kot 2000 investitorjev, letna rast volumna investicij platforme pa vsako leto presega 20%.
Kakšni so vaši cilji v prihodnje?
Naš cilj je ponujati preproste, varne in donosne naložbene strategije našim uporabnikom, hkrati pa jim dodati še več uporabne vrednosti. Tako v prihodnjih letih, nekaj že tudi letos, načrtujemo širitev investicijskih produktov in lansiranje mobilne aplikacije, kamor vlagamo največ sredstev.
Hvala!
