Prispevek je bil objavljen na spletnem mestu Mladi Podjetnik.
Lahko povemo brez ovinkarjenja, globalna pandemija in vojna v Ukrajini sta dodobra načela stabilnost svetovnih dobavnih verig in predstavljata ogromen pritisk na podjetja pri dostopu do likvidnosti.
Z vedno večjim pritiskom na svetovne dobavne verige, je očitno, da so potrebni vmesni koraki, ki bodo izboljšali stanje tako prodajalcev, kot tudi kupcev, ob tem pa morajo prinašati korist tudi za tiste, ki to financirajo. Enostavno povedano, rešitev poznamo v SCF (Supply Chain Financing oz. slov. Integrirano finaciranje dobavnih verig). Pri tem procesu dobavitelj svoje terjatve proda z diskontom vmesnemu členu in prejme takojšnje poplačilo terjatev; kupec pa terjatev poplača v prej predvidenem roku ali pa se dogovori za podaljšanje roka poplačila pri čemer celoten postopek poteka v digitalni obliki.
Za primer si predstavljajte veliko multinacionalko, ki ima po svetu več kot 60 tisoč različnih dobaviteljev in je največji svetovni proizvajalec določenega produkta. Podjetje s pomočjo tovrstnega ponudnika omogoči storitev in povabi svoje dobavitelje, da se temu tudi pridružijo. Dobavitelj, ki se odloči sodelovati v sistemu predčasnega poplačila, posreduje račun kupcu in prejme takojšnje plačilo računov. Po preteku plačilnega roka recimo 120 dni, kolikor bi znašala valuta, pa kupec poplača odprte terjatve financerju. Vse tri udeležene strani v tem primeru pridobijo:
– Kupec: prednost v večji stabilnosti dobavne verige, saj prodajalec nima težav z likvidnostjo in razvojem poslovanja. Kupec si lahko ob tem izpogaja tudi daljši rok poplačila, s čimer optimizira svoj denarni tok.
– Dobavitelj: prednost zaradi takojšnjega operativnega denarnega toka, saj so vsi računi poplačani takoj po izdaji.. V večini primerov je strošek tovrstnega financiranja nižji od kratkoročnega zadolževanja, ki se ga standardno poslužujejo podjetja.
– Investitor: prednost od donosa na denar, ki je višja od donosnosti na primerljive produkte na trgu.
Odkupi terjatev in financiranje le-teh je bil tradicionalno segment, rezerviran za banke in povezane družbe. S širitvijo platform za množično financiranje pa je ta segment dobil popolnoma novo podobo in veliko privržencev po vsem svetu. Ljudje smo znani po tem, da vsako stvar ob množični uporabi znamo izboljšati ter obrniti na glavo do te mere, da ima vpliv na področja, za katera si tega nismo niti mogli predstavljati.
V naslednjih 5 letih naj bi trg beležil povprečno letno rast v višini 30 odstotkov ter se približal meji 600 milijard ameriških dolarjev.
SCF kot naložbeni razred
SCF in druge podobne mehanizme lahko primerjate s kratkoročnim zadolževanjem in optimiziranjem trenutne sestave denarnih naložb (denar in ekvivalenti). Za vlagatelje predstavljajo določene prednosti, kot so:
– presežna donosnost v primerjavi z varnimi obveznicami. Razlika znaša med 0,15 odstotka in 1,5 odstotka v primerjavi z najbolj varnimi obveznicami;
– kratkoročne investicije v izdajatelje z najboljšo bonitetno oceno imajo zelo nizko tveganje;
– zgodovinsko nizka nihajnost;
– kratka doba v obdobju naraščajočih obrestnih mer;
– zgodovinsko nizka korelacija z drugimi naložbenimi razredi, kot so delnice in obveznice.
Že danes mogočen trg
Svetovna trgovinska finančna vrzel je velika, in se je njena rast s prihodom pandemije in vojaških napetosti le okrepila. Vrzel, opredeljena kot skupno povpraševanje po instrumentih za financiranje trgovine, ki ga trg ne izpolnjuje, se je povečala iz 1.500 milijard do 1.700 milijard ameriških dolarjev samo med leti 2018 in 2021. Z naraščanjem cen in prekinitvijo nekaterih ključnih dobavnih verig v letu 2022 pa je pričakovati še hitrejšo rast vrzeli, po ocenah nekje do 2.000 milijard.
Tudi število podjetij, ki so že začela ponujati rešitev SCF svojim dobaviteljem, vsako leto narašča. Če je bila še v preteklih letih storitev na voljo samo za globalne multionacionalke, se z razcvetom fintecha rešitev širi tudi na velika in srednja podjetja. Posledično dobavitelji teh podjetij prihajajo do financiranja enostavno in hitro, hkrati pa je cena nižja od primerljivih produktov, ki bi jih lahko pridobili sami.. Poleg omenjenega pa podjetja opazno izboljšajo bilančne kazalnike, saj koriščenje tovrstnega financiranja ne ustvari nobenega dodatnega dolga.
Revolucija na trgu je posledica več faktorjev, glavna od katerih sta dolgoletno obdobje nizkih in negativnih obrestnih mer in razvoj tehnologije. S padcem obrestnih mer je upadel tudi dobiček bank, s čimer je analiziranje ter financiranje podjetij preko SCF za banke postalo manj privlačno. Razvoj tehnologije pa je omogočil drugim ponudnikom vzpostavitev mehanizmov in ustreznih zavarovanj za terjatve in preverjanje podjetij, ki jih pod bančnim okriljem ne bi mogli vzpostaviti. Dostopnost podatkov in njihovo analiziranje, združevanje in razvoj machine learning nas je pripeljal v okolje, kjer je analiziranje tveganj postalo bolj enostavno in danes predstavlja ogromen ekosistem, ki se še naprej razvija. V prihodnje bomo na tem področju doživeli še veliko razvoja in širitve tudi v druge segmente, pri čemer bo postalo tovrstno financiranje (čeprav je v veliki meri že danes) standardni del vsakdana.
Z inovativnim pristopom do uspeha tudi v Sloveniji
V zadnjem desetletju smo bili večkrat opozorjeni, da so slovenska podjetja med najbolj inovativnimi na svetu in prav nič ne zaostajajo za digitalnimi rešitvami na področju financ. Še več, pogosto smo ravno Slovenci vodilni v svetu. Pri odkupu terjatev trg ponuja nekaj ponudnikov, le pri Neksterju pa lahko vidite globalno gledano unikaten poslovni model, ki temelji na sodelovanju z zavarovalnico in omogoča varno unovčenje financiranj ob dospelosti. Ker pa imamo na drugi strani udeležene tudi investitorje, ki preko platforme Nekster odkupujejo te terjatve, je v našem interesu stabilnost poslovanja vsakega podjetja na naši platformi. Posledično ekosistem, ki obstaja več kot 5 let, skrbi za zelo varne donose, pri čemer donosnost ostaja skozi leta stabilna ne glede na dogajanje na trgu. Tudi pretekli dogodki, kot je bila epidemija, so pokazali, da je sistem varnosti resnično dovršen, kar se kaže tudi skozi zaupanje investitorjev.
Slovenija je glede na svojo majhnost v svetu fintech podjetij velikan. Še bolj redko pa v panogi srečamo rešitve, ki so ugodne za vse udeležence. Nekster je v času obstoja v slovensko gospodarstvo prelil že preko 300 milijonov evrov ter svojim investitorjem omogočil konstantno ustvarjanje donosov ne glede na nihanja na kapitalskih trgih.
Ta in podobne rešitve uskupinjevanja različnih ekosistemov so tako še eden od biserov, ki zasledujejo večjo povezanost različnih svetov, od katerih imamo lahko čisto vsi korist. Zato nas ne sme skrbeti za prihodnost slovenskega gospodarstva ampak za naše prebivalstvo in podjetja, ki jim lahko pomagamo z razvojem in stabiliziranjem poslovanja.
Nekster je v času svojega obstoja sklenil več kot 20.000 poslov v višini preko 300 milijonov evrov.
